V Rossii u cheloveka mnogo Ð"«veselykh bogovÐ"», samyi Ð"«veselyiÐ"» iz nikh, pozhalui, neft. Sluzhit emu slozhno, no interesno. Geroi Shipnigova znaiut ob etom ne ponaslyshke... Ostraia, kak britva, smeshnaia i odnovremenno ochen romanticheskaia proza Ivana Shipnigova napominaet prozu molodogo Pelevina. O