"...Kul`tura nau chna ja i kul`tura literaturna ja. JA nikogda ne videl tut dihotomii. Po-nasto ja zchemu govor ja, pisatel` nau chno jj fantastiki dol zhen by razbirat`s ja v OBEIH kul`turah. Kogda ja pi shu, to nade jus`, chto fantastika mo ja pust` ne izle chit, no hot ja by svedet voedino kra jami ehtu fal` shivu ju dihotomi ju". Tak govorit o sebe D ehvid Zindell - odin iz samyh talantlivyh pisatele jj, pri shed shih v amerikansku ju fantastiku v 80-e. Za deb jutnym ego rasskazom " SHanidar", zavoevav shim na konkurse "Pisateli budu zchego" pervu ju premi ju, posledovala mas shtabna ja tetralogi ja s dovol`no mnogozna chitel`nym ob zchim nazvaniem "Rekviem po Homo Sapiens". Itak, pered vami - grandiozna ja, uvlekatel`na ja i porazitel`no po ehti chna ja "opera" - no "opera" ne "kosmi cheska ja", a "kosmologi cheska ja". Slu sha jjte. Slu sha jjte... Slu sha jjte nadmennu ju, gordu ju, chekannu ju sagu ehpohi, kogda na sha Zeml ja obratilas` v poluzabyty jj mif, o koem ostalis` li sh` smutna ja pam jat` - da missi ja po chti chto rycarskogo ordena kosmi cheskih Pilotov. Missi ja poiskov "novogo Graal ja" - "Staro jj Zemli". Slu sha jjte legendu ob EHl`drii - Star she jj Rase, zaseliv she jj Vselennu ju, is cheznuv she jj bez sleda i ostaviv she jj potomkam veliku ju zagadku... Slu sha jjte povest` o junom geroe, chto dal zarok ispolnit` neispolnimoe - i ispolnil, ne podozreva ja da zhe, chto li sh` na chinaet cep` sobyti jj, kotorye izmen jat sud`bu chelove chestva - i sud`bu Galaktiki...